|
||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||
Namen raziskave: gnezditvena biologija velike sinice je poznana, vendar pa če postavljaš gnezdilnice, je smiselno tudi spremljati, kaj se v njih dogaja. Sam nameščam gnezdilnice iz dveh razlogov: kot pomoč sekundarnim duplarjem in zaradi obročkanja mladičev.
Leto pričetka: 1997
Področje, kraj, habitat: zapuščen visokodebelni sadovnjak in mešan gozd z jelšo ob bližnjem potoku. Vse gnezdilnice so na nadmorski višini 220–230 metrov v dolini Sotle.
Gnezdilnice: 45 gnezdilnic z vhodno odprtino velikosti 32 mm za veliko sinico, 8 gnezdilnic z vhodno odprtino 26–28 mm za plavčka in 3 gnezdilnice z vhodno odprtino 50 mm za škorca.
Gnezdilnice sem nameščal postopno. Tako sem leta 1997 namestil 10 gnezdilnic za veliko sinico. Nato sem vsako jesen namestil nekaj novih gnezdilnic. V jeseni 2006 sem namestil novih 12 gnezdilnic, in sicer 5 za plavčka, 5 za veliko sinico in 2 za šmarnico ali sivega muharja.
Pridobljene izkušnje in rezultati:
- gnezdenje velike sinice: v 40 gnezdilnicah z vhodno odprtino velikosti 32 mm za veliko sinico, kolikor sem jih imel nameščenih do letošnje zime, je bila zasedenost približno 90 %. Vzrok za nezasedenost 10 % gnezdilnic je bila nepravilna namestitev (premajhna medsebojna razdalja). V gnezdilnicah, ki so bile zasedene, sem večinoma našel dva legla. Prvo leglo je bilo v vseh primerih večje kot drugo. Velikost prvega legla je bila 8–12 jajc, velikost drugega legla pa 4–8 jajc. 14 % gnezdilnic je bilo v drugo nezasedenih. Vzrok, zakaj ni bilo drugega legla, je nepoznan. Lahko le ugibam: ali je bilo v zapuščenem gnezdu preveč zajedalcev, ali je kateri od staršev poginil ali pa je dotični par dejansko imel samo eno leglo. Vzrok za samo eno leglo je lahko tudi pomanjkanje hrane. Torej moja ugotovitev je, da velika sinica praviloma vzredi dve legli na leto. To ugotovitev pa mi potrjujejo pogosti primeri, kadar sem pri kontroli gnezdilnic v gnezdu ujel odraslo samico z obročkom na nogi. Isto samico sem nato ujel še v drugem leglu v isti gnezdilnici. Takšnih primerov imam vsako leto vsaj pet. Da ne gre za nadomestno leglo pa dokazujejo speljani obročkani mladiči. Mladiči se združujejo v jate in ti se konec maja in v juniju ujamejo v mreže. Med temi ujetimi mladimi velikimi sinicami je kar precejšen delež mladičev, obročkanih v gnezdu. Po mojih podatkih je višek speljevanja mladičev velike sinice iz prvega legla med 15. in 20. majem. Višek speljevanja iz drugega legla pa med 20. in 25. junijem.
- gnezdenje plavčka: do letošnje zime sem imel nameščene samo 3 gnezdilnice zanj. V letošnji zimi sem namestil še dodatnih 5. Plavček je vedno zasedel gnezdilnice. Vedno je imel samo eno leglo. Samo enkrat se je zgodilo, da je naredil še drugo leglo (znesel jajca), vendar je nato jajca zapustil. Velikost legla je bila 9–14 jajc.
- gnezdenje škorca: za škorca imam nameščene samo 3 gnezdilnice. Pokazal se je za nerednega gnezdilca. Ima vedno samo eno leglo. Velikost legla pa je 3–4 jajca.
Ostali prebivalci gnezdilnic:
- gnezdilnico za škorca občasno zasede vijeglavka
- gnezdilnico za plavčka ni zasedla nobena druga vrsta
- gnezdilnice za veliko sinico, ki sem jih imel nameščene v starem sadovnjaku, so v roku petih let v 80 % zasedli poljski vrabci. Poljski vrabci so imeli 3 ali morda celo 4 legla letno. Zakaj pravim morda štiri. Ker v bližini obročkam ptiče, sem gnezdilnice opazoval vse do prvega novembra. Na treh gnezdilnicah so še bile nameščene palčke pred vhodom in poljski vrabci so vse dneve, zelo pogosto, posedali na teh palčkah, smukali v gnezdo in iz njega. Skratka vedno so se zadrževali ob gnezdilnici. V prvem leglu so bila 3–4 jajca, v naslednjih pa 2–4 jajca (povprečno 2–3).
- eno gnezdilnico je jeseni zasedel polh, kar ni povzročilo škode. Gnezdilnica je bila nameščena na češnjo. Sicer polh ni nikoli oplenil nobene gnezdilnice.
- enkrat se je zgodilo, da so nezasedeno gnezdilnico za škorca zasedli sršeni. Jeseni se je od gnezdilnice videla samo streha, vse ostalo je bilo »oblečeno« v prežvečen les. Decembra sem gnezdilnico snel in jo odprl. V njej seveda ni bilo več živih sršenov pač pa 5 vodoravnih satovij. Prilagam fotografijo.
Plenilci gnezdilnic:
- eno izmet gnezdilnic za veliko sinico so enkrat zasedle mravlje. V tem primeru je prišlo do uničenja vseh mladičev. Sicer sem nekje prebral, da mravlje ščitijo oziroma živijo v sožitju s ptiči v gnezdilnici. Mravlje naj bi uničevale ptičje zajedalce. No, v mojem primeru so mravlje uničile tudi vse mladiče.
- gnezdilnice za plavčka in škorca niso bile nikoli uplenjene.
Ali kontroliranje gnezdilnic moti ptice? Po mojih izkušnjah jih ne moti. Nobene gnezdilnice niso nikoli zapustile. Se pa zelo razburjeno oglašajo v bližini, še posebej, če so v gnezdilnici že mladiči. Jaz gnezdilnico odprem zaradi ugotavljanja, kako veliki so že mladiči zaradi obročkanja. To se pri vsakem leglu zgodi 2–krat. V bližini gnezdilnic se tudi ne zadržujem po nepotrebnem. Vsi tisti, ki gnezdilnice le nameščate in opazujete, kaj se okrog njih dogaja, pa ne odpirajte gnezdilnic med gnezdilno sezono, saj ni nobene potrebe za to.
Komentar: vse izdelane gnezdilnice, do letos, so lesene. Letošnjo zimo sem prvič namestil gnezdilnice iz okroglih plastičnih cevi. V začetku sem na vse gnezdilnice nameščal pod vhodno luknjo lesene palčke za »lažji dostop« v gnezdilnico. Seveda se je to izkazalo za nepotrebno, zato sem vse palčke odstranil. Pustil sem jih le na škorčnicah. Višina namestitve gnezdilnic je med 2 in 5 metri. Vse gnezdilnice so na drevesa obešene s pomočjo žice. Nekatere tudi prosto visijo z veje. Normalno je, da takšne gnezdilnice v vetru nihajo, vendar nisem opazil, da bi to motilo ptice. Sicer se pa tudi naravna dupla v drevesih oziroma drevesa v vetru zibljejo sem ter tja in ptice so tega vajene.
Gnezdilnica je nameščena v mešanem gozdu Gnezdo sršenov v škorčnici Te gnezdilnice z vhodno odprtino 32 mm so nameščene v starem in opuščenem sadovnjaku, zaseda jih poljski vrabec |
|
|