obvestila
gnezdilnice
foto
zgodbe
izvirne gnezdilnice
projekti
načrti
gnezdilnic
sorodne
povezave
zimsko
krmljenje
knjiga
gostov
   
● Zimsko krmljenje ptic
Hrana primerna za krmljenje
Ptice, prehrana po vrstah
Napake pri zimskem krmljenju ptic
● Krmilnice, različni tipi
Klasične krmilnice
Krmilna korita
Talno krmišče
Talno krmišče za kanjo
Lojene pogače
Maščobne obešanke s semeni
Okenske police
Na vejo nataknjena jabolka in kaki
Na vejo nataknjen koruzni storž
Jabolko premazano z maščobo
Kosi loja obešeni na vejah
Krmilniki za piščance
Cevaste krmilnice
1,5 litrska plastenka
Po deblu namazana maščoba
Hranjenje ptic z roke
Poletni vodni napajalnik
   
Šoja je najbolj pisana predstavnica družine vran  

Šoja, Garrulus glandarius, (Linnaeus, 1758)
 
Status: v nižinah stalnica, pozno jeseni se iz višje ležečih gozdov preseli v nižine in Sredozemlje
Velikost: 34 cm, masa 160 – 180 g, razpon peruti 55 cm
Posebnost: naša edina gozdna vrsta vrane
Značilna barva: Prevladujoča barva je rdečkasto rjava v katero so odeta ramena, tilnik in oprsje s trebuhom. Črne barve so rep in letalna peresa, slednja imajo belo obrobo. Perutka je značilno črno modro bele barve, kar je lepo vidno tako pri zloženih perutih kot v letu. Od črnega kljuna se ji pod očesom vleče črn brk. Trtica je skupaj s podrepnim perjem bela. Zaradi svoje značilne barvne oprave je šoja priljubljena ptica naravoslovnih fotografov.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: kadar je razburjena nošopiri progasto temensko perje v razmrščeno čopko
Značilno vedenje: izven gnezdilne sezone je glasna in kričava ptica kadar jo kaj zmoti. Jeseni si za zimsko zalogo skriva želod in žir, tekom zime pa ne najde vse zaloge in na ta način pomaga razširjati gozdne vrste dreves.
Razširjenost: splošna od morja do drevesne meje, v višje ležečih gozdovih je redkejša
Habitat: gozdovi, logi, parki
Čas gnezdenja: april, maj, junij
Gnezdišče: gosto grmovje, nizko gosto drevje in gosti iglavci
Gnezdo: je sorazmerno majhno in plitko, narejeno iz drobnih suhih vej, gnezdilna globelica je postlana z drobnimi koreninicami. Puha, dlake, perja in mahu ne uporablja. Gnezdo je na višini od 1,5 do 5 metrov.
Jajca: sivo modro zelena z drobnimi rjastimi pikami, velikost 31/22 mm
Leglo: 1 leglo, 5 do 7 jajc, vali samo samica
Prehrana: nevretenčarji vseh vrst, mali plazilci in mali sesalci, želod, žir, jagodičje, žito, pozimi ima zelo rada drobno mleto živalsko maščobo. Šoja ima tako kot vse vrane zelo pestro prehrano.
Ogroženost: nezakonit lov in vsesplošna kemizacija kmetijstva
Fotografije: Wikipedia


Šojino gnezdo z jajci, foto: Cosmin Manci, Birds of Romania


Hrastov želod predstavlja pomemben del šojine jesenske in zimske prehrane. Od septembra do novembra šoja preko celega dne išče in skriva želod za zimsko zalogo, katera ji omogoča preživetje v mrzlih in sneženih zimah.
 
● Redni obiskovalci krmilnic
Taščica (Erithacus rubecula)
Kos (Turdus merula)
Brinovka (Turdus pilaris)
Domači vrabec (Passer domesticus)
Ščinkavec (Fringilla coelebs)
Pinoža (Fringilla montifringilla)
Zelenec (Carduelis chloris)
Čižek (Carduelis spinus)
Dlesk (Coccothraustes coccothrau.)
Lišček (Carduelis carduelis)
Kalin (Pyrrhula pyrrhula)
Turška grlica (Streptopelia decaocto)
● Redki obiskovalci krmilnic
Kanja (Buteo buteo)
Srednji detel (Dendrocopos medius)
Pivka ali siva žolna (Picus canus)
Rumeni strnad (Emberiza citrinella)
Stržek (Troglodytes troglodytes)
Čopasta sinica (Lophophanes crista.)
Gorska sinica (Poecile montanus)
Dolgorepka (Aegithalos caudatus)
Siva pevka (Prunella modularis)
Mali krivokljun (Loxia curvirostra)
Šoja (Garrulus glandarius)
Sraka (Pica pica)
Planinska kavka (Pyrrhocorax gracu.)
● Pernati plenilci pri krmilnicah
Skobec (Accipiter nisus)
Kragulj (Accipiter gentilis)
Sokol selec (Falco peregrinus)
   design by e.orbit   2018 gnezdilnice