Vijeglavka, Jynx torquilla, Linnaeus, 1758
Status: selivka, iz gnezdišč se vrne sredi aprila, prezimuje v afriških savanah južno od Sahare
Velikost: 18 cm , masa 35 g, razpon peruti 29 cm
Posebnost: je edina predstavnica žoln, ki je selivka, si ne dolbe svojega dupla in ne pleza po drevesnih deblih. Po vsem telesu ima zelo mehko, nežno perje.
Značilna barva: perje celega telesa ima drobne, pikaste, rjave, sive in črne vzorce
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: podolgovato telo, kratek nežen rep na katerega se ne opira
Značilno vedenje: kadar je razburjena stegne vrat, na glavi naježi perje in vrti glavo, po tem je dobila ime
Razširjenost: splošna
Habitat: ekstenzivni travniki s starim drevjem, visokodebelni sadovnjaki, redki in svetli gozdovi
čas gnezdenja: maj, junij, julij
Gnezdišče: drevesna dupla in gnezdilnice
Gnezdo: svojega gnezda ne dela, jajca ležijo na tleh ali skromnih ostankih predhodnjega gnezda
Jajca: bela, velikost 20/15 mm
Leglo: eno leglo, v leglu je 7 do 10 jajc
Prehrana: mravlje in njihove ličinke
Ogroženost: ranljiva vrsta (V). Ogrožata jo pomankanje ustreznih gnezdišč zaradi izginjajnja ekstenzivnih sadovnjakov in kemizacija podeželja. Na srečo sprejema gnezdilnice.
.
Nekaj dni stari mladiči ležijo kar med jajčnimi lupinami in mladič na prvem poletu, foto: Ivan Esenko
Kadar imamo vijeglavko v roki steguje vrat in vrti z glavo, po zanjo značilnem vrtenju glave je vijeglavka
dobila slovensko ime, foto: Wikipedia
|
