|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ptice Vse sinice, menišček, močvirska sinica, plavček, velika sinica, čopasta sinica in gorska sinica naravnost obožujejo sončnice in drobno mleto živalsko maščobo.
Dolgorepka se hrani na kosih govejega loja in lojenih pogačah
Brglez obnaša se podobno kot sinice. Je pravi "ropar" krmilnic, saj cel dan raznaša sončnice in jih skriva v lubju dreves.
Poljski vrabec in domači vrabec sta prava ptičja gurmana, saj čez celo zimo ob vsakem vremenu jesta malo sončnic, malo pšenice in prosa ter malo loja, kljuvata pa tudi jabolka.
Ptice iz družine ščinkavcev, ščinkavec, pinoža, zelenec, dlesk in lišček v večjem številu navadno pridejo sredi zime ali najkasneje v drugi polovici zime. Predvsem zelenci ob koncu zime masovno praznijo krmilnice. Ob krmilnicah z gozdnim zaledjem bomo z malo sreče lahko opazovali tudi čižka in kalina in morda celo malega krivokljuna. V krmilnicah se hranijo s sončnicami, prosom in proseno kašo, zobljejo pa tudi pšenico.
Rumeni strnad se klasičnim krmilnicam izogiba, dobimo pa ga na talno krmišče na podeželju.
Talno krmišče naj bo postavljeno stran od hiš v sadovnjaku ali pa v bližini kozolca, kjer se sicer radi zadržujejo strnadi. Ponudimo mu semena pšenice, prosa in drobne sončnice. Je pa redkost krmiti rumenega strnada.
Kos v začetku v glavnem kljuva jabolka, ko pa zima napreduje in je temperatura globoko pod ničlo pa opažam, da se jabolk komaj kaj dotakne, če ima na razpolago dovolj mlete maščobe in pšenice. Da, prav ste prebrali, kos zoblje pšenico! Ko so jutranje temperature med -10 in -20 °C, kosi pri meni jedo samo mleto maščobo in pšenico (mlatijo jo kot kure!), jabolka pa kaj malo pogledajo. Ob odjugi pa so jabolka zopet zanimiva. Jabolka nastavljam po tleh in nabadam v drevesne krošnje in na ta način poskrbim, da se več kosov lahko hrani naenkrat.
Brinovka se smuka samo okoli jabolk, druge hrane ne pogleda.
Taščica večinoma prihaja samo ena taščica (redko bomo videli dve) ponudimo ji zmlet loj, oluščene sončnice, zdrobljene orehe in proseno kašo.
Veliki detel, srednji detel in pivka se najraje hranijo z živalsko maščobo in sončnicami.
Sraka obiskuje talno krmišče in se hrani z zmletim lojem, pšenico in koruzo.
Šoja se obnaša podobno kot sraka, lahko pa zanjo jeseni naberemo hrastov želod, kateremu se ne more upreti tako kot sinice ne sončnicam. Šojam nastavimo na gozdnem robu in po sadovnjaku cele koruzne storže, ki jih z izvijačem navrtamo, nato pa po drevju in grmovju nataknemo na 5 do 10 cm dolge štrclje vej. Tako nastavljene koruze sneg ne zameče in je šojam zlahka dostopna.
Turška grlica je semenojeda ptica, prehranjuje se najraje z žitom, zoba pa tudi sončnice in drobljene orehe. Kanja, lahko si štejemo v čast, če imamo možnost in priložnost krmiti to simpatično in vsestransko koristno ujedo. Za krmišče kanje izberemo večje polje, kamor ji nosimo na cestah zbite mačke, divje zajce, kune in razne klavne odpadke iz mesarij. Če nam doma pogine kakšen zajec ali kokoš, jih ne zavrzimo, ampak jih ponudimo kanji na svojem poljskem krmišču. Če je na tem polju daljnovod ali telefonski vod, uredimo talno krmišče v bližini droga, ker po drogovih kanje zelo rade posedajo. Tako krmišče obiskujejo tudi vrane, srake in krokarji, mnogokrat pa ponujeno hrano odnese lisica. |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||